Dijaki že v 1. letniku spoznajo, da je v gornjem stavku veliko resnice. Zanimiva in skrivnostna notranjost Zemlje vzbuja mnoga vprašanja vsakemu dijaku. Površinska izoblikovanost pa buri domišljijo: kaj, zakaj, kako, kje? Vprašanje kar dežujejo. Morja, reke, jezera, oceani privlačijo s svojo modrino in začne se buditi ekološka zavest naših dijakov, če te modrine ni. Znanje o podnebju in vremenu je neizogibno pri geografiji, saj vreme spremljamo praktično vsak dan. V drugem delu splošne geografije se dijaki spoznajo z gostoto, razporeditvijo, sestavo in številom prebivalstva. Ugotavljajo tudi, kakšne so razlike v poselitvi po svetu in iščejo vzroke za razlike. Gospodarske dejavnosti so vedno zanimiva tema, pa naj je to industrija, kmetijstvo, energetika ali turizem. In še preden v 70 urah geografije odgovorimo na vsa vprašanja, se že bliža konec 1. letnika gimnazije. Dijaki ugotavljajo, da marsikatero križanko s pomočjo znanja geografije lažje rešijo…

V drugem in tretjem letniku dijaki osvojeno znanje uporabljajo pri spoznavanj pokrajin oz. regij po svetu in Evropi. Pot okoli sveta začnemo na največjem kontinentu z najvišjim vrhom na površju Zemlje, ki ima hkrati največ prebivalstva – različnih ras, jezikov in ver. Beseda teče o Aziji. Naslednja je na vrsti vroča in črna celina, ki se spopada z mnogimi težkimi problemi, tako gospodarskimi kot znanstvenimi. Čeprav le nekaj 10 kilometrov vstran od domače Evrope, pa vendarle tako tuja, drugačna in daleč. Čez Atlantski ocean ponovno odkrivamo ˝Novi svet˝: Latinsko in Angloameriko. Tam v rezervatih še vedno živijo Indijanci; svojo bitko s kavbojci pa so že davno izgubili. Podobna usoda je doletela skrivnostne staroselce v Avstraliji. Hladna Severna Evropa je vroča na Islandiji, visoko razvita Zahodna Evropa nas vabi v Evropsko unijo, sončna Južna Evropa diši po brezdelju in toplem Sredozemskem morju, jugovzhodna Evropa je ˝balkansko˝ nemirna,

v Vzhodni Evropi je zadnjih 15 let vse drugače. V sredini je naša Srednja Evropa. Na koncu tretjega letnika se običajno naši dijaki že mrzlično pripravljajo na maturantski izlet, zato jih bolj ali manj oddaljene dežele in pokrajine še posebej zanimajo.

V četrtem letniku dijaki izbirajo med več predmeti, iz katerih bodo na koncu svojega šolanja opravljali maturo. Vse več dijakov na Gimnaziji Murska Sobota se odloča za maturo iz geografije. Pripravi na maturo so namenjene štiri ure tedensko ali skupaj 140 ur v šolskem letu. Ob pouku v šoli, ki je namenjen spoznavanju značilnosti Slovenije, izvedemo del priprav tudi na terenu, kjer dijaki spoznavajo pestrost slovenskih pokrajin. Vsako leto izvedemo več ekskurzij v različne dele Slovenije, npr. na Gorenjsko, na Koroško, na Kras… Ekskurzije so poučne in polne dobre volje ter presenečenj. Terensko delo opravljamo tudi v bližnji okolici šole, kjer merimo vremenske elemente, pretok potokov, štejemo promet na naših cestah, kartiramo, se orientiramo in spoznavamo prst. Uspešno opravljene vaje na terenu pripomorejo dijakom k maturitetni oceni. Drugi del ocene je odvisen od reševanja dveh maturitetnih pol. Prav vsi pripravljeni dijaki so v šolskem letu 2003/2004 opravili maturo iz geografije.

Vseh zanimivih krajev in pojavov kljub ekskurzijam ne moremo videti ˝v živo˝. Da bi jim čim bolj nazorno približali neznane kraje in hkrati popestrili pouk, uporabljamo pri pouku geografije veliko pripomočkov: slikovni material, prosojnice, zgoščenke, video-filme, zemljevide, LCD-projektor ipd.. Dostikrat se prav pri pouku geografije v dijaku prebudi močna želja po potovanjih, po raziskovanju pokrajin ter spoznavanju različnih ljudstev in kultur, o katerih je bilo govora med poukom.