»Historia vitae magistra.« ( Zgodovina je učiteljica življenja )

Zakaj se spominjati preteklosti? Zakaj nas mučijo z dogodki, ki so se zgodili daleč nazaj in so že zdavnaj preživeti? Razlogov je seveda več: iz zgodovine se marsikaj naučimo, lažje razumemo prihodnost, pa tudi da se ne bi pozabili pomembni dosežki, ki so podlaga za razvoj sodobnega modernega sveta.

Pouk predmeta zgodovina na gimnaziji  skuša zadovoljiti širši interes dijakov od tistega, kar se nanaša na programsko nujne vsebine. Zato imajo dijaki, ki se še posebej zanimajo za zgodovino, možnost, da svoje znanje izpopolnjujejo v:

• pripravah raziskovalnih nalog,
• arheološkem krožku spoznavajo delo arheologov,
• na šolskih in državnih tekmovanjih,
• na kratkih strokovnih ekskurzijah ( posebej za tiste, ki hodijo na priprave za maturo ).

     Vse te oblike pritegnejo na sebe določeno število dijakov, ki svojo radovednost, enkratnost ne morejo popolnoma potešiti pri urah rednega pouka. Preko teh dodatnih aktivnosti jih učitelji / mentorji uvajamo v raziskovalno in samostojno delo. Ob tem pa razvijajo kritično mišljenje, sposobnost sinteze, analize pa tudi, kako najti ustrezne informacije.

Pri teh dejavnostih pomembno plat predstavlja sodelovanje z najrazličnejšimi institucijami, kot so knjižnice, arhivi, muzeji in podobno.

Ker je sama snov zelo obsežna, imamo zgodovino v vseh štirih letnikih po dve uri tedensko. V prvem letniku se obravnava najstarejša zgodovina, od pojave človeka – prazgodovina, pojav prvih civilizacij in celotna antika. Spoznavamo dosežke prvih visoko razvitih kultur, na kar sta sledili grška in rimska civilizacija. V drugem letniku nadaljujemo s srednjim vekom: ovrednotimo vlogo Cerkve, geografskih odkritij, nove miselnosti in že znanilce nove dobe. Tretji letnik zajema obdobje 19.stol.

Lahko bi rekli, da je to kar politična zgodovina, saj je to čas številnih buržoaznih revolucij. Za marsikoga je to nezanimiv čas, samo vojne, boji. Ampak nekateri se tolažijo s tem, da je vsaj učbenik najtanjši. V 4. letniku pa je čas 20.stol., sodobna zgodovina, mnogim tudi najbližja. Pojavijo se novi viri – magnetofonski zapisi, filmi, ki nam takratne dogodke posredujejo dosti bolj »živo«.

Zgodovino lahko izberemo kot izbirni predmet, če hočemo opravljati maturo iz tega predmeta. Zato imamo za tiste dijake v 4. letniku dve uri tedensko priprav na maturo. Ministrstvo za šolstvo vsako leto posreduje deset različnih tem (pet iz splošne zgodovine in pet iz slovenske zgodovine), na katere se pripravljajo dijaki skozi celo leto. Na maturi se preverja znanje iz dveh tem.

V zadnjih letih imamo v vseh letnikih večinoma nove učbenike, bogate s slikovnim gradivom in zemljevidi. V veliko pomoč pri pouku zgodovine so šolski zemljevidi in zgodovinske grafoskopske prosojnice. Pogosto pa pouk obogatimo tudi z gledanjem televizije, s kakšno dokumentarno oddajo.

Kot je že bilo omenjeno, se vsako leto na šoli organizira šolsko tekmovanje iz zgodovine. Prvi trije se potem uvrstijo naprej na državno tekmovanje. Tema je vnaprej predpisana. Ravno zdaj se dijaki pripravljajo na temo Slovenci na prehodu 19. v 20.stol.

Če je zanimanje, se za tiste dijake, ki se pripravljajo na maturo, organizira tudi ekskurzija ali po Sloveniji ali v bližje kraje v tujini. Npr. pred nekaj leti je bila zanimiva ekskurzija v Celovec oz. ogled nekdanje prestolnice države Karantanije.

Na šoli poučujemo zgodovino kar štirje profesorji: Franc Kuhar, Majda Anders, Irena Horvat in Melita Franko.

Spoznavanje preteklosti, tako tuje in še posebno domače, nas mora navdajati s tem, da spoštujemo in da smo hvaležni našim prednikom za vse, kar so nam zapustili in da se bomo sami trudili, da bomo vse to, kar uživamo sami, zapustili tudi našim zanamcem celo v boljši, bolj izpopolnjeni obliki.

Če se vrnemo k uvodnemu staremu latinskemu    reku – dejstvo je, da bo zgodovina naša učiteljica življenja takrat, ko jo bomo znali kritično presojati in vedno znova aktualizirati. A s takšnimi metodami dela pa učitelji zgodovine dosegamo popolnoma sodoben pristop poučevanja predmeta, ki mu je problemskost izhodišče in cilj.