Sociologija
Predmeti, kot so slovenščina, matematika, tuji jeziki, zgodovina, … so nam znani tako v osnovni šoli kot v srednji šoli. Vendar se v srednji šoli srečamo s številnimi novostmi, tudi na predmetnem področju. In tako se tu znajde tudi sociologija.
Oh, kaj pa je to za predmeta? Kaj se bomo tukaj učili? Ali je težka snov? Ta in še druga številna vprašanja se porajajo vsem, ki prvič vstopijo v gimnazijo. Po začetnem presenečanju pa kmalu ugotovijo, da to v bistvu ni nič drugega, kot predmet etika in družba, ki so ga spoznali že v osnovni šoli.
Kaj sploh je sociologija? Kaj sploh
proučuje? Sociologija je eden izmed tistih šolskih predmetov, ki nam je že
zaradi tega, s čimer se ukvarja, preprosto zelo blizu. Saj proučuje naše
vsakdanje življenje: družino, šolo, nekulturno obnašanje, spremembe v družbi, …
Vsak o tem nekaj že ve. Zato se nam pogosto zdi, da nam sociologija ne more
povedati nič novega. Vendar je čar tega predmeta ravno v tem, da odkrivamo nekaj
novega v stvareh, ki so nam do neke mere že znane.
Seveda je sociologija lahko včasih tudi suhoparna, še posebej, če se pri pouku govori samo o tem, kaj je nekdo nekoč zapisal in s čimer se drugi sociologi tako ali tako nikoli niso strinjali. Zato pa imamo o vsakem problemu več različnih razlag oz. teorij. Ljudje smo si različni in si tudi različno razlagamo pojave v družbi. Sociologi pa so še posebej znani po tem. Znana je misel sociologa, ki pravi: »Ne sprašujte sociologov za mnenja o družbenih dogajanjih. Če jih vprašate šest, boste dobili najmanj dvanajst različnih razlag.«
Vendar ni panike. Cilj sociologije ni v tem , da bi se učili na pamet sociološke teorije. S pomočjo predmeta sociologija se naučimo o stvareh, ki jih doživljamo vsak dan, da jih znamo pravilno vrednotiti, primerjati razumeti, analizirati,… Skratka, sociologija nam da osnove, da lažje razumemo življenje in da se v njem tudi bolje znajdemo.
Kot obvezen predmet je sociologija v 2. letniku, dve uri tedensko, kar pomeni skupaj 70 ur letno. Kdor pa želi opravljati maturo iz tega predmeta, ima v 4. letniku sociologijo 6 ur tedensko kot izbirni predmet. Dve uri sta namenjeni izdelavi maturitetne seminarske naloge, s katero si lahko zagotovite 25% celotne ocene pri maturi. Že ta možnost kaže, da se ne ceni samo tvojo golo znanje, ampak tudi tvoja sposobnost uporabiti znanje v praksi in tvoja ustvarjalnost. Saj si naslov naloge izbereš sam in delaš tisto, kar te najbolj zanima. 40% maturitetne ocene zajemata dva eseja, kjer zopet lahko pokažeš svoje lastno mnenje, razmišljanje in tvoj odnos do določenega problema. 35% ocene pa so strukturirana vprašanja, kjer pa moraš dokazati poznavanje osnovnih socioloških pojmov.
Sociologija torej teži k temu, da je pri predmetu čim več pogovorov, diskusije, da vsak pove tisto, kar misli. Vas zanimajo teme, kot so prosti čas mladih, glasbene zvrsti, spolne razlike, terorizem,… pa jih ne najdete v učbeniku? Nič hudega, lahko sami pripravite nekaj na temo, ki vas še posebej zanima in jo predstavite razredu. Še posebej so zanimive aktualne teme, saj danes ne moremo mimo televizije, radia, časopisov in le redki so, ki ne vedo skoraj nič o tem, kaj se dogaja po svetu. Spremljanje medijev nam lahko pomaga pri predmetu oz. pri vključevanju v posamezne debate.
Poleg rednega pouka pa počnemo še marsikaj drugega:
- sodelujemo z mednarodno organizacijo Amnesty International, ki nam redno pošilja gradivo o trenutnih aktualnih temah, npr. ob bližajočem se dnevu žena v razredu pripravimo delavnico o nasilju nad ženskami oz. človekovih pravicah žensk;
- ob posebnih mednarodnih dnevih pripravimo tudi plakate, razstave;
- številne so raziskovalne naloge, ki prejemajo lepa priznanja;
Vsi ti primeri nam še enkrat dokazujejo, da lahko v okviru sociologije počnete marsikaj, predvsem tisto, kar vas zanima, kjer se lahko izkažete oz. pokažete vse svoje sposobnosti.
Kot posebni poglavji zase pa bi izpostavila še debatni krožek in mednarodna sodelovanja.
DEBATNI KROŽEK
Letos je začel na šoli intenzivno delovati debatni krožek. Tu si dijaki nabirajo ogromno izkušenj v govorništvu, nastopanju, širijo svoje znanje, se učijo gledati na stvari iz različnih vidikov, jih argumentirati… Vse to so izkušnje, ki še kako prav pridejo pozneje v življenju.
Skozi celo leto se morajo dijaki pripraviti na dve temi. Najprej je jesenski del tekmovanja. Prejšnje leto je bila trditev pravilna diskriminacija je opravičena. Tu je potrebno najti tako dobre kot slabe strani pozitivne diskriminacije. Potem pa je tekmovanje, kjer dijaki skušajo prepričati sodnika, da so njihove trditve pravilne, pač odvisno od tega, ali so na pozitivni ali negativni strani. Tu se naši debaterji lahko pohvalijo, saj so dosegli 3. mesto med 18. ekipami. Zdaj pa se že pripravljajo na novo trditev, to je država bi morala uvesti verouk v javne šole. To je tema za spomladanski del tekmovanja.
MEDNARODNO TEKMOVANJE
Šola se zelo rada vključuje tudi v mednarodne projekte.
Tisoč možnosti je, kako razvijati in obogateti našo osebnost. Veliko tega ti lahko ponudi sociologija. Teži k temu, da delaš tisto kar te zanima, saj samo takšno delo opravljaš kvalitetno in z veseljem. In tako obogatiš svoje znanje.
In še za konec: » Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež.«. Prav to, vedeti nekaj v pravem trenutku, je ključ do uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev.