Intervju: dr. Jožef Smej       

V soboto, 21. novembra 2020, so zvonovi Plečnikove cerkve v Bogojini naznanili, da se je v 99 letu starosti za vedno poslovil nekdanji naš faran, upokojeni škof, teolog, pesnik, pisatelj in prevajalec, dr. Jožef Smej.

Imela sem čast, da sem ga osebno spoznala sončnega septembrskega dopoldneva leta 2018, ko smo se z dijakinjo Nino Bohnec in snemalcem Ivico Glavakom odpravili v Lenart v Dom sv. Lenarta, kjer je po upokojitvi junija 2009 živel, da posnamemo intervju z njim v okviru priprav na praznovanje 100-letnice Gimnazije Murska Sobota, saj jo je gospod škof obiskoval od leta 1932 do 1940. Pričakal nas je urejen, kot se za tako visokega cerkvenega dostojanstvenika spodobi, slok in rahlo sklonjen, a še vedno z odločnim korakom, z neverjetno karizmo, ki jo je kljub starosti izžareval. Prijazno nas je sprejel, pripravljen, da nam pripoveduje spomine na čas šolanja v takratni gimnaziji. Očaral nas je z neizmerno veličino svojega duha, življenjsko energijo, bistrostjo in duhovito pripovedovanimi anekdotami, ki so bile del njegovega gimnazijskega življenja. Povedal nam je, kako je bil ponosen, da se je lahko leta 1932 komaj desetleten fantič vpisal v gimnazijo, saj je bilo takrat za kmečkega otroka iz Bogojine to skoraj nedosegljivo. Med gimnazijskimi predmeti je najbolj vzljubil francoščino in hudomušno pripomnil, da bi moral biti to verouk, a hkrati je imel zelo rad svoj materni jezik, zlasti rodno narečje – prekmurščino, ki ji je bil srčno predan, in je domačega človeka, ko ga je srečal, vedno nagovoril v prekmurščini. Poliglot, kakršen je bil, nam je navrgel tako mimogrede latinske, francoske in nemške citate, potem pa dodal, da bere in prevaja še iz madžarščine, in seveda lahko bere še angleško in italijansko.

Poleg škofovske službe se je dr. Smej ukvarjal tudi z znanstvenoraziskovalnim in literarnim delom, za kar je leta 2016 prejel državno odlikovanje Red za zasluge za življenjsko delo in bogat prispevek k duhovni narodni kulturi Slovencev. Pomemben prispevek k duhovni kulturi je dal tudi s svojo človeško držo, ki jo odlikujeta strpnost in medsebojno razumevanje.

S ponosom se ga bomo spominjali! Naj bo blažena njegova večnost!

Boža Ivanuša Trajbarič

 

(Visited 440 times, 1 visits today)