DELO Z NADARJENIMI DIJAKI
Odkrivanje nadarjenih in delo z njimi v osnovni in srednji šoli temelji na Konceptu vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju (2007) in Konceptu odkrivanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalno delo z njimi (1999).
Gimnazija Murska Sobota sodeluje v dvo-letnem poskusu Uvajanja posodobljenega koncepta prepoznavanja in vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi pod okriljem Zavoda RS za šolstvo.
V poskusu sodelujejo dijaki in profesorji oddelčnega učiteljskega zbora 1. C oddelka.
Člani ožjega tima: Roman Činč, ravnatelj
Sandra Pančor, prof. matematike
Mateja Sajovic, prof. zgodovine
Mateja Štefanec, razredničarka
Brigita Hari, svetovalna delavka
Izbrani razvojni prioriteti šole sta:
- Načrtovanje in izvajanje raznolikih dejavnosti in uvedba novih didaktičnih pristopov v pouk za potencialno nadarjene in nadarjene dijake
- Vodenje učnih dosežkov dijaka.
Na šoli imamo trenutno 211 identificiranih nadarjenih dijakov (51%).
V 1. letniku 68 dijakov (53%),
V 2. letniku 55 dijakov (53%),
V 3. letniku 48 dijakov (48%) in
V 4. letniku 40 dijakov (51%).
NADARJENI UČENCI OZ. DIJAKI SO TISTI, KI IZKAZUJEJO VISOKE SPOSOBNOSTI
- na intelektualnem (splošnem ali specifičnem) področju, ki se kaže predvsem v konvergentnem mišljenju,
- na učnem (splošnem ali specifičnem – jezikovnem, matematičnem, družboslovnem, naravoslovnem, tehniškem…) področju,
- v ustvarjalnosti oziroma v inovativnih rešitvah na različnih področjih (v umetnosti, znanosti, tehniki ali športu), ki se kaže predvsem v divergentnem, ustvarjalnem mišljenju, originalnosti ter inovativnosti, fleksibilnosti in fluentnosti,
- v talentih na katerem od umetniških področij – na glasbenem, plesnem, likovnem, dramskem, filmskem, literarnem …,
- na psihomotoričnem in senzomotoričnem (ali telesno-gibalnem oz. športnem) področju,
- pri socialnih veščinah (npr. sposobnost vodenja) in
- na področju samouravnavanja (motivacija, čustva, metakognicija).
Predlog posodobljenega koncepta predvideva naslednje novosti:
- Prepoznavanje in delo s potencialno nadarjenimi se začne v predšolskem obdobju (v vrtcu).
- Spreminja se 3-stopenjski model odkrivanja nadarjenih.
- Spreminjajo se kriteriji za identifikacijo nadarjenih.
- Izpostavljen je pomen različnih didaktičnih pristopov pri delu s potencialno nadarjenimi otroki, učenci in dijaki ter nadarjenimi učenci in dijaki v vzgojno-izobraževalnem procesu oz. pri pouku.
- Natančneje so opredeljene naloge mentorjev (potencialno) nadarjenih učencev in dijakov ter vloga in naloge pedagoških koordinatorjev za delo z otroki z visokimi potenciali, potencialno nadarjenimi in nadarjenimi (v nadaljevanju: koordinator za delo z nadarjenimi) v vrtcu, osnovni in srednji šoli.
- Izpostavljen je pomen dela s potencialno nadarjenimi in nadarjenimi iz ranljivih skupin (priseljenci, učenci iz drugačnega kulturnega in jezikovnega okolja, dvojno izjemni idr.).
- Posebej je izpostavljen pomen nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja vseh strokovnih delavcev za prepoznavanje potencialno nadarjenih in izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela s potencialno nadarjenimi in nadarjenimi otroki, učenci in dijaki.
Stopnje in koraki prepoznavanja nadarjenih
1. Stopnja: Opazovanje in nominacija potencialno nadarjenih dijakov
Prvi korak: Opazovanje znakov potencialne nadarjenosti (opazovanje mladostnikov z visokimi potenciali in spodbujanje njihovega razvoja skozi diferenciacijo, individualizacijo in personalizacijo).
Drugi korak: Nominacija (imenovanje) potencialno nadarjenih mladostnikov pri katerih se pogosteje prepozna več znakov nadarjenosti.
2. Stopnja: Razvijanje potenciala
3. Stopnja: Identifikacija nadarjenih dijakov
Prvi korak: Zbiranje informacij o nominiranih dijakih.
Drugi korak: Vrednotenje zbranih informacij po kriterijih za identifikacijo.
Tretji korak: Obravnava ovrednotenih informacij in odločitev o identifikaciji s strani oddelčnega učiteljskega zbora.
Cilji poskusa v srednji šoli
- Uvesti tristopenjski model prepoznavanja nadarjenih dijakov v srednješolskih programih.
- Uvesti načrtovanje in izvajanje raznolikih dejavnosti za potencialno nadarjene in nadarjene dijake (tudi za dijake iz ranljivih skupin) v okviru različnih oblik dela v okviru izobraževalnega programa.
- Povečati raznolikost pristopov pri delu s potencialno nadarjenimi in nadarjenimi.
DIFERENCIACIJA (ukrep, ki usmerja učence glede na njihove specifične, učne in druge razlike v občasne ali stalne, homogene ali heterogene učne skupine z namenom, da bi jim čim bolje prilagodili pouk).
INDIVIDUALIZACIJA (odkrivanje, spoštovanje in razvijanje utemeljenih razlik med učenci in ustrezno prilagajanje pouka).
PERSONALIZACIJA (razvoj poučevanja in učenja, ki je relativno samotojno in samoiniciativno (individualno, v parih ali skupinsko), usklajeno s predhodnimi izkušjami ter znanjem, kognitivnim razvojem ter originalnostjo učenčeve osebnosti, z njegovimi hobiji, željami in potrebami). - Vplivati na mnenja učiteljev v poskusu do potencialno nadarjenih in nadarjenih ter do dela z njimi.
- Uveljaviti na novo opredeljene vloge in naloge mentorjev in koordinatorjev za nadarjene v praksi.
- Usposobiti sodelujoče strokovne delavce v šolah za prepoznavanje visokih potencialov dijakov in delo s potencialno nadarjenimi oz. nadarjenimi.
- Preveriti učinek uporabe posodobljenih kriterijev za identifikacijo nadarjenih.
OBOGATITVENE DEJAVNOSTI
Ne glede na pridobljeno dokumentacijo ponujamo vsem dijakom naše šole možnost sodelovanja pri različnih obogatitvenih programih in dejavnostih, ki jih izberejo glede na lasten interes. Motiviranim dijakom omogočamo poglobljeno delovanja na večih področjih. Podrobnejše aktivnosti so zajete v letnem delovnem načrtu šole.
Dosežke naših dijakov spremljamo, evidentiramo in objavljamo v različnih medijih.
Koordinatorka projekta: Brigita Hari
Vir: Strokovna izhodišča posodobitve Koncepta odkrivanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi, Zavod RS za šolstvo (2019)
