V okviru kulturnoumetniških vsebin si bodo dijaki 2. in 3. letnikov ogledali predstavo z naslovom Visoška kronika. Predstavo si bodo ogledali v četrtek, 13. decembra 2018 ob 10.00 v gledališču Park. Predstava traja z odmorom 3 ure in 40 minut, cena vstopnice je 9 € in jo boste dijaki poravnali preko položnice.

Profesorji spremljevalci bodo pred vhodom zabeležili prisotnost in vam predali vstopnico, zato bodite pred gledališčem Park že 15 minut pred predstavo, da opravimo formalnosti pravočasno (poiščite svojega profesorja – spremljevalca) in da se bo predstava začela ob dogovorjeni uri.

Na predstavi bodo tudi dijaki iz drugih srednjih šol in res ne bi bilo primerno, da bi ravno naši dijaki zamujali …

Razrednikom sporočite pravočasno, če boste napovedano manjkali v času predstave, da ne boste plačevali položnice.

Razred (št. dijakov) – Spremljevalci
2.A (32) – Mateja Štefanec, Tadeja Pucko
2.B (32) – Valerija Režonja, Alenka Jelen
2.Š (20) – Boža Ivanuša Trajbarič, Metka Horvat
3.A (24) – Irena Horvat, Tatjana Svetanič
3.B (24) – Marjan Kulčar, Cvetka Jošar Matić
3.Š (23) – Marjan Horvat

Gledališka predstava je organizirana v okviru obveznega dela OIV – kulturnoumetniške vsebine, zato je udeležba za vse dijake 2. In 3. letnikov obvezna.

Prijazno vabljeni.

——————————————————————————————-

O predstavi:

VISOŠKA KRONIKA je tekmovalna predstava letošnjega Borštnikovega srečanja, ki ponuja posebno gledališko doživetje slovenske literarne klasike. Režiser predstave je Jernej Lorenci, eden mednarodno najbolj priznanih slovenskih gledaliških umetnikov in prejemnik prestižne nagrade za novo gledališko realnost premio europa, ki jo podeljuje Evropska komisija za gledališče.

IGRAJO:
– Tamara Avguštin
– Nina Ivanišin
– Klemen Janežič
– Aljaž Jovanović
– Janez Škof

Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja kljub nedokončanosti (Tavčarja je prehitela smrt) za eno najboljših del v slovenski književnosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme – tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov – po véliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi svoje probleme. Starinski slog kronike prinaša sočen, razgiban jezik, v katerem se pisateljeva domišljija in čustvo družita z močno ironijo in realističnim opazovanjem življenja, vsebinsko pa namenja Tavčar poleg boja proti klerikalizmu in družbeni zaostalosti veliko pozornosti domoljubju in ljubezni do zemlje: z izbiro kmečke snovi, opisovanjem lepote domačih krajev in jasnimi protinemškimi stališči. Kako aktualno nas nagovarja kronika davnih časov še stoletje pozneje – z gledališkega odra?

Smo Slovenci Izidorji ali Juriji?
Izidor je nosil grehe očeta. Izidor je živel pravila okolja. Pridno je delal. Ko bi se moral upreti, je obmolčal, Izidor. Bal se je očeta in bal se je boga, Izidor. Ko je Izidor ljubil, je ljubil neodločno in molče. Ko bi moral Izidor zakričati, se je obrnil stran. Izidor je dopustil možnost, da je Agata čarovnica. Ker je pridno delal in ker se je bal. Izidor ni živel. Gledal je v tla, ko bi moral pogledati v oči. Gledal je v nebo, ko bi moral udariti na gobec. Izidor. Jurij je zakričal. Jurij je ljubil. Jurij je skočil.
Smo Slovenci Juriji ali Izidorji?
So Slovenke Margarete ali Agate?

(Visited 6 times, 1 visits today)
 

Oznake: , ,