Življenje ob glasbi ali z glasbo?
Glasba v srednji šoli
Tomi Bušinoski

 

Glasba je neizogiben del našega življenja, saj se z njo srečujemo skoraj na vsakem koraku. Spremlja nas od časa pred rojstvom, do visoke starosti. Če ne gre za dražljaj iz nekega zunanjega vira, je glasba prisotna v nas samih. Pri tem ni pomembno ali ima človek posluh ali ga nima, bolj pomembno je, da se teh zvočnih dražljajev, ki ustvarjajo glasbo, tudi zaveda.

Prav to se mi zdi ena izmed pomembnejših nalog pouka glasbe tako v osnovni kot srednji šoli. Pouk glasbe mora na strokoven, vsebinsko tehten in primeren način osvestiti mladega poslušalca (učenca, dijaka) o različnih možnostih zaznavanja glasbe, saj glasbo poslušamo na različne načine in v tem oziru se razlikuje tudi njen vpliv. Da ima glasba vpliv na posameznika, dokazujejo psihologi, ki se intenzivneje ukvarjajo z vplivom glasbe na človeka ali marketinški svetovalci, ki načrtno uporabijo glasbo v našem vsakdanjem življenju, da bi vplivali na naše vedenje. Spomnimo se primera iz trgovin, v katerih strnjeno poslušamo glasbo iz zvočnikov včasih tudi več kot eno uro, ne da bi se tega prav zavedali ali iskali globlji pomen. Na to, da je glasba izbrana načrtno, da bi vplivala na naše nakupovalne navade, niti ne pomislimo. Takšno nezavedno poslušanje glasbe zasledimo tudi pri vsakdanjih opravilih, ko si le zaradi pomanjkanja zunanjih zvočnih dražljajev »moramo« prižgati radio ali zavrteti zgoščenko. Takšna glasbena kulisa ni osnovni namen glasbe. Tudi poslušanje glasbe na povsem čustveni ravni, ko poslušamo glasbo, ki nam je všeč, ki jo poznamo ali ki jo zaznavamo le na ravni trenutnega počutja, je pasivno. Ustvarjalna in globlja vrednost glasbe se pokaže v aktivnem poslušanju, če želimo postati odprti, spoznavati nove skladbe in se ne omejiti zgolj na eno ali dve zvrsti. Šele to nam omogoča primerjanje glasbe, ocenjevanje glasbe, opisovanje svojih doživetij, utemeljevati, itd. Višja stopnja pa je sámo izvajanje glasbe. V današnjem naglem svetu z obilico informacij in dražljajev, se je aktivna oblika poslušanja in izvajanja glasbe pri mladih izgubila. Zaznavanje glasbe se pri mladih omeji na čustveno poslušanje. Prav zaradi tega se prilagaja funkcija pouka glasbe. Smisel glasbenega pouka na srednji šoli vidim v tem, da mlademu človeku pokaže dodatne razsežnosti glasbenega doživljanja. Predmet glasba v prvem letniku gimnazij želi predstaviti raznovrstnost glasbenega ustvarjanja s pomočjo ustreznih vsebin, s pregledom glasbene zgodovine in kulture, z osnovnimi teoretičnimi pojmi in s spoznavanjem glasbenih zvrsti. Podati mu želi primere poslušanja in znanja, ki dijaka lahko privedejo do drugačnega dojemanja glasbe in njene vrednosti.

To ne velja le za poslušanje resne ali klasične glasbe. Ta glasba na prvi pogled ne prevladuje v današnjem svetu in je mladi skorajda več ne zaznavajo. Vsekakor pa je neizpodbitno, da je resna glasba nezamenljiv del celotne glasbene umetnosti in da je na osnovi resne glasbe skozi zgodovino danes možna tako bogata bera glasbenih zvrsti.

V nekaterih popularnih glasbenih oblikah se veliko glasbenega bogastva izgublja, vendar tega ne zaznavamo neposredno in zavedno. Ni vse blišč, kar se sveti in tudi ni vse slabo, kar je preprosto, zato ne smemo omejevati nobene oblike in zvrsti. Zapreti vrata kakršnikoli glasbi »ad hoc« bi bila napaka: niti klasični glasbi, niti danes najbolj prisotni popularni glasbi. Dijakom pa lahko na podlagi predmeta glasba predstavimo dodatne razsežnosti vseh zvrsti. Z znanjem, ki ga pridobijo pri tem predmetu, lahko sami presodijo, kateri glasbi se bodo posvetili in na kakšen način. Včasih se to zgodi kasneje v življenju, kar se brez pouka glasbe morda niti ne bi zgodilo. Tudi iz tega razloga iz pouka glasbe ne izključujemo glasbenega izvajanja, ki se odraža predvsem v petju. Elementi poslušanja, izvajanja, ustvarjanja glasbe v povezavi z odkrivanjem novih znanj so za predmet glasba nujni in povsem združljivi. Sprva se zdijo nelogični, neuporabni, pretirani, za dijake žal pogosto dolgočasni, vendar so njihove pozitivne posledice vidne pozneje v življenju. Zato tudi osebno vztrajam pri pridobivanju glasbenih znanj, ki so pogoj za odkrivanje novega, vztrajam pri aktivnem poslušanju glasbe, osebni refleksiji in hkrati izvajanju glasbe pri pouku v srednji šoli. Na osnovi vseh omenjenih prizadevanj skušamo dijake pripraviti na življenje z glasbo in ne le ob glasbi.

 

Objavljeno v zborniku ob 90-letnici Gimnazije Murska Sobota.

(Visited 132 times, 1 visits today)